Zgodba se začne zopet na Jamajki. Clive Cambell, kot dvanajstletnik zapusti Kingston in se z mamo napoti, s trebuhom za kruhom v New York. Nastanita se v predelu, ki se imenuje Bronx. Bronx je predel New Yorka, kjer živi predvsem črnsko prebivalstvo, afro-američani.

Clive uspešno opravi vse šolske obveznosti in začne uspešno kariero kot dj. Njegov prvenec se zgodi na sestrini rojstnodnevni zabavi. Kot prvemu dj-u, mu uspe spustiti, oziroma "zmiksati" dve plošči skupaj. Kar je prvič nasploh, da dj uspe izvesti mix med dvema istima, oziroma drugačnima ploščama. Bil je prvi, ki je izvedel "scratch" in "break" na dveh gramofonih hkrati in tako postal pojem dj-anja v New Yorku. Njegovo artistično ime, se glasi Kool dj Herc. Prvo spuščanje oziroma "rolanje", se pojavi prav na Jamajki, konec 60-ih na tako imenovanih "sound-systemih", to so bili neke vrste festivali, ki so potekali vse poletje. Kool dj Herc, je tako začel novo ero, z vrtenjem glasbe na gramofonih. Z vsemi "scratchi" in "breaki", tako nastane nova zvrst glasbe, ki so jo poimenovali hip-hop.

Le-ta črpa svoje navdihe iz različnih zvrsti glasbe, kot so: ska, reggae, soul in funk. In tako pridemo počasi do "brakedance-a", ki se je nekako razvil iz mlajših afriških plesov. Kool dj Herc je prvi, ki vzpostavi harmonijo med dj-em in mc-jem . Mc-ja zaposli, kot showmaker-ja.

Naj omenim še nasploh prvega mc-ja, ki je začel freestyle-ati, prav s Kool dj Herc-om, njegovo ime pa se glasi Coke la Rock. Z razvijanjem "brakedance-a", ki je poleg dj-anja v 70-ih doživel pravi bum, se je naenkrat pojavila prava mrzlica. V New Yorku so vsi začeli poslušati hip-hop, mlajše generacije pa so si nekako poleg tega, želele natrenirati nov ples, ki je nosil v sebi prvine akrobatike, funk plesa in pa reagge jamminga. Tako na začetku 70-ih, nastane prva "brakedance" zasedba imenovana Rock Steady Crew, ki so jo sestavljali: Mr. Wiggle, Crazy Legs in Ken Swift. Kru prihaja iz istega geta, kot sam profesor Kool dj Herc, se pravi iz South Bronxa. Tako je celo Ameriko preplavila nova doza adrenalina in nova subkultura, ki je še kako vplivala na spremembe svetovne glasbene industrije. New York je eksplodiral, prišli so novi hip-hop ustvarjalci, ki so nekako zaznamovali pozna 70-ta in zgodnja 80-ta. Velja omeniti: Sugar Hill Gang, Afrika Bambaataa, Gran Master Flesh and Furios Five ter Fab Five Frredy-ja. Vzporedno z "brakedance" kulturo in hip hop-om, pa je prišla na piano še ena zanimiva kulturna dejavnost, ki pa jo še danes razume zelo malo Ijudi. To je grafitiranje, ki svoj razcvet doživi prav s filmom The Beat Street. V Evropi se "brakedance" pojavi v Londonu sredi 80-tih, v getu imenovanem Brixton, zasluga pa gre predvsem Malcomu Maclarenu, ki je tudi pripomogel k razvoju brakedanca v Evropi, od tam pa se je razširil v ostale države Evrope in kvalitetno zasidral vse do danes. Zanimivo je to, da je "brakedance" navkljub svoji izvirnosti naredil korak naprej, tako kot je prišlo do razkola v glasbenem svetu, so se tudi v "brakedance-u" začele pojavljati nove podzvrsti plesa. Omenil bi nekatere: electric boogie, flash dance, disco dance in seveda hip-hop formacije.

Afrika Bambaataa je v "brakedance" dj-sete, vnesel precej dinamičnosti in hitrosti, kar pa je bilo dobrim plesalcem pisano na kožo in so tako lahko pokazali vse svoje znanje, ki so ga imeli, oziroma najtežje trike, ki so pri plesu sestavljeni iz več njih. Znimivo je tudi to, da imajo Brazilci podoben ples, ki je neke vrste borilna veščina in hkrati tudi nacionalni ples. V 80-ih si velja zapomniti še Michaela Jacksona in Mc Hammer-ja, ki sta nekako dodala še kakšno novo prvino plesu, oziroma pokazala novi slog, seveda njun.

Proti koncu 80-ih, pride do majhnega zatona "brakedance-a", kajti pojavijo se novi hip-hop artisti, ki pa prepevajo samo o "gangsta shit-u" in jih nekako najlepši ples sploh ne zanima. Zanimajo jih samo denar, lepa dekleta, droge, avtomobili in seveda kdo bo koga "uničil".

Kar se tiče tekmovanj, potekajo že zadnji dve desetletji in kot absolutne prvake lahko štejemo Američane, ki so seveda prvaki v brake-u, od kar obstaja brake zveza. V zadnjem obdobju, pa so američani dobili hude nasprotnike v Madžarih, ki jim neprestano parirajo za naslov svetovnih prvakov. Z balkansko break sceno na balkanu se lahko pohvalimo, saj smo s svetovnim brakedance-m na tekočem že vsaj 15-let, vendar bomo morali vložiti še malo truda, za še boljše rezultate in pogoje za ustvarjanje novih podvigov.

Slovarček (opisi street jazz kategorij):

BREAK DANCE, se je pojavil v 70-ti letih, na ulicah južnega Bronxa (in kasneje tudi drugje po ZDA), kot protiutež nasilju in bandam na ameriških ulicah ter prikazuje, kako se lahko odvečna energija pozitivno izkoristi. Korenine vleče iz afriške in južnoameriške kulture, osnovna karakteristika pa je mešanica gimnastičnih, akrobatskih in borilnih elementov od enostavnih "glist" in " žab", do zahtevnih obratov na hrbtu, glavi, ramah, bokih itd.

ELECTRIC BOOGIE, je zelo kreativen in izrazno zelo bogat plesni stil, tesno povezan z break dance-om.Vsebuje elemente pantomime in pomaga pri spoznavanju svojega telesa, ter izboljšuje koordinacijo gibov.

HIP - HOP, je plesni stil povezan z novimi glasbenimi smermi rap-a, r&b-ja in pop-a. Razen tega, da je neomejen in izrazno zelo bogat, se odlikuje z izredno ritmiko in svobodo gibanja ter dovoljuje vsakemu posamezniku, da izraža in razvija svojo kreativnost.

DISCO FREESTYLE, je plesni stil, v osnovi zelo podoben hip-hopu, s to razliko, da se pleše na hitrejše ritme disco glasbe. Disco dance, se po malem dotika vseh plesnih stilov, naj gre za klasičen balet, jazz dance, break dance ali celo gimnastiko. Pomembna je le atraktivnost in pravi feeling.