Morda najbolj značilen primer psihičnega nasilja. In najbolj grozeč. V obupu priletijo na plan besede, ki se v večini primerov ne udejanijo. Zakaj? Ker so bile izrečene v trenutku obupa, kot grožnja, zadnji napad pred kapitulacijo. Če ne boš storil tako, kot zahtevam, potem bo nekaj hudo narobe, kriv boš pa ti, sporoča ta stavek. Večina pa si nas ne želi biti odgovornih, kaj šele odgovornih za smrt nekoga. In popustimo.

Poznamo več vrst nasilja. Fizično nasilje kot odrivanje, klofutanje, pretepanje, metanje stvari v žrtev, pa brcanje, butanje z glavo ob zid, pretepanje s pasom, napadi s strelnim ali hladnim orožjem, davljenje, ugašanje cigaret na telesu žrtve in druge oblike, je najbolj odmeven način nasilja kot ga poznamo. Ženske so v Sloveniji najpogostejše žrtve, povzročitelji pa moški. Pri fi zičnem nasilju žrtvam ostaja pomemben dokazni material, ki se lahko uporabi pri kasnejšem pregonu. Posledice napadov so vidne. Rane, modrice, zlomi, zatečeni udi, sklepi in ostali kazalci fi zičnega nasilja, zaradi katerih žrtve iščejo tudi zdravniško pomoč. Ena od značilnosti fi zičnega nasilja - predvsem v družini - je, da se stopnjuje od klofute in odrivanja tja do brutalnega pretepanja, ki včasih rezultira v smrti pretepene žrtve.

Policijske statistike v Sloveniji dokazujejo, da je kar 99 % žrtev nasilja v družini ženskega spola, storilci pa moški. Še bolj grozovito je spolno nasilje, ki se izvaja nad pripadniki in pripadnicami šibkejših skupin prebivalstva - fi zično in telesno prizadetih, otrok, žensk ... Žal, zopet pod povzročitelje spadajo večinoma moški. Ne bom posebej opisovala spolnega nasilja, vsi vemo, da sem spada vse od navidez nedolžnega spolnega nadlegovanja (pomnite: nikakršno nadlegovanje ni nedolžno in vsako pušča posledice - od dvigovanja kril pa do otipavanja v šoli ali na delovnem mestu) pa tja do posilstva in naprej, lahko pa prikažem posledice tovrstnega dejanja. Žrtve spolnega nasilja se soočajo z zanikanjem dogodka, racionalizacijo zlorabe, potlačijo spomin na grozovit dogodek, bežijo pred sabo in drugimi, se samopoškodujejo kot obrambni mehanizem, tudi izolacija in odvisnosti niso redke. Posledice vodijo vse do samomorov. Mnoge žrtve imajo strah pred intimnostjo, porušeno je njihovo duševno ravnovesje. Življenje ni nikoli več tako kot je bilo. Postavite se v njihovo kožo.

Morda najmanj vidno navzven, pa zato nič hujše, je psihično nasilje. Enostavno ga lahko opišemo kot grožnje, izsiljevanje, ustraševanje in zastraševanje. Psihično nsilje je vzorec vedenja, pri katerem nekdo vedno doseže kar hoče, na račun žrtve, njegovih/njenih pravic, prepričanj in želja. Mnogi ste se z njim soočili v šoli: "Dej mi 500sit, al te pa pretepem k zajca." K temu pogostemu primeru jih bomo dodali še nekaj. Nadzor, je že eden izmed njih. Z njim se srečujemo predvsem doma. Ko nam starši sporočajo, da takšni kot smo nismo dovolj dobri, nas kritizirajo, nam govorijo, kaki moramo biti. Hočejo nas oblikovati po svoji podobi, zato nas nenehno nadzorujejo. Če se učimo tako, kot je treba. Če pospravljamo sobo kot v vojski. Če pomivamo posodo z leskom. Drugo vrsto psihičnega nasilja, neprestane zahteve, pogosto najdemo v partnerskih odnosih. Zahteve partnerja se nikoli ne nehajo, po pozornosti, ljubezni ali spolnosti. Vedno so bolj važne druge potrebe, nikoli naše. Tu mi nismo pomembni, počutimo se nevidni, kot da obstajamo samo za to, da lahko izpolnjujemo zahteve partnerja. Tudi izločanje in poniževanje sta del vsakdana.

Psihično nasilni ljudje potrebujejo občutek večvrednosti, zato ne upoštevajo ljudi okoli sebe, njihovega mnenja ali pa celo razvrednotijo vsa vaša prizadevanja. S tem vam rušijo samozavest in samospoštovanje, svoje pa dvigujejo. Zelo močno orožje je kaznovanje s tišino. Tihi dnevi so za marsikoga nekaj najhujšega. Pogovarjaj se z mano, deri se, vpij, razbijaj, samo prosim, ne bodi tiho in me ne glej kot da sem ti storil/a nekaj hudega. Neznosna napetost, ki jo povzroča takšno vedenje (molk) vzpodbuja občutke nemoči, zapuščenosti, frustracije in strahu. V teh primerih ponavadi pristanemo na marsikaj (v svojo škodo), samo da se tihi dnevi končajo. Po drugi strani najdemo v mnogih oblikah psihičnega nasilja gospodarja, ki je prepričan, da se celotno življenje vrti okoli njega. Potrebno mu je streči spredaj in zadaj. In v njegovih očeh smo vredni le toliko, kolikor hitro in uspešno lahko strežemo njegovim potrebam. V nasprotnem primeru smo ničvredni, leni, neumni in nesposobni.

Mnogo deklet se je soočilo z lastnikom. Na začetku morda vzeto celo kot kompliment, je zanimanje moškega za življenje partnerice postalo vse prej kot nedolžno. Izbruhi ljubosumja in obravnavanje kot objekt, neprestano nadziranje in kontroliranje kaj, kdaj, s kom in kje, dušijo vezo, jo ubijajo in pametna ženska (ali moški) se bo pobrala, kot jo nesejo pete. Pod psihično nasilje sodi še spreminjanje vedenja, razpoznavnega v primeru, ko moški najprej žensko napizdi, jo morda celo udari, nato pa se ji opravičuje, ji prinese rože in po možnosti prelije krivdo za svoj izbruh na žensko. Besede, ki ranijo, so močno orožje pri duševno šibkejših ljudeh. Besede lahko močno prizadanejo, zato velja z njimi previdno ravnati. Prav tako so nevarni jezni izbruhi, ki povzročijo, da se žrtev, zaradi strahu, trudi ustrezati za vsako ceno, da bi se le izognila nadaljnim izbruhom. Med pogostejša partnerska psihična nasilja spadajo še nadvlada v spalnici, ščuvanje otrok proti partnerju (ko se uporablja otroke za spodbijanje avtoritete) in mnogi drugi težko razpoznavni načini nasilja.

Čeprav so oblike psihičnega nasilja tako raznolike in včasih nerazpoznavne, je njihov namen vedno enak: uveljavljanje nadzora nad vsemi področji življenja, človeka s tem popredmetiti kot lastnino in dokazati moč ter avtoriteto nad njim.

Poledice psihičnega nasilja, čeravno niso vidne kot modrice in tako dalje, so mnogokrat hujše kot sami fizični udarci. Medtem ko se rana hitro zaceli, občutki nemoči, pomanjkanje energije, ranljivost, anksioznost, kronična zaskrbljenost, izolacija, depresivnost, glavoboli, alergije, napadi panike, neobvladovanje svojega življenja, strah pred prihodnostjo, težave s spominom, izguba zaupanja, nemotiviranost, napadi joka, zlorabe drog, izguba stika s sabo, dvom v duševno zdravje in druge posledice ne minejo hitro in enostavno. Zato dobro pomislite, preden boste komu postavljali ultimat, mu grozili, ga podrejali ali ga izločili iz družbe. Vaše dejanje morda ni tako nedolžno in morda ste sami psihični nasilnež. V tem primeru poiščite pomoč, ker vam verjetno manjka samozavesti, kontrole nad sabo in nad svojim življenjem in skozi tovrstno nasilje iščete srečo. Na tujo nesrečo.