Delovanje Kluba K4 je moč zaslediti v drugi polovici osemdesetih, ko je v kleti stavbe na Kersnikovi 4, sicer sedežu večine študentskih (političnih in kulturnih) organizacij bolj neformalno pričel delovati klub napol zaprtega tipa pod vodstvom ŠKUC-a. Pomanjkanje ustreznega prostora in iniciativa angažiranega dela "alter establishmenta" je pripeljala do pobude v UK ZSMS za renoviranje prostorov in vzpostavitve formalnega dela Kluba K4.

Zgodovina:
Klub K4 je doživel svoje "ponovno" odprtje na takrat že skoraj pozabljeni Dan mladosti, 25. maja 1989. Ambiciozno zastavljen projekt je kot programski vodja prevzel Jure Potokar, sicer pa je v socrealni maniri za klubom stal še programski svet, ki je določal smernice dela kluba.

Novo odprti klub je v mrtvilo kulturnega undergrounda prinesel precejšnjo osvežitev - ponudil je nov prostor in nov program - oboje s prepoznavnim imageom. Javnost je dolgo pričakovani klub sprejela z odprtimi rokami, končno so namreč zavetje v temini kluba našli fani različnih, bolj marginalnih glasbenih izrazov.

Klub je poleg dnevno raznovrstnega dogajanja poskrbel še za koncertno ponudbo, ki je vključevala tako samostojno organizirane koncerte, kot tudi tiste znotraj posameznih festivalov, recimo Druge Godbe. Za pestrost programskih večerov (heavy metal, rock, techno, blues, etno) je poskrbela ena boljših DJ garnitur v zgodovini ljubljanskega klubskega dogajanja: Mitja Prezelj, Boštjan Jurečič, Aldo Ivančič, Marko Plahuta, Igor Ivanič, Marjan Dovgan, Nataša Sukič ter sodelavci Radia Študent, ki so izmenoma skrbeli za enega od večerov. Kot DJ-ji so sodelovali še gospodje, ki jih danes poznamo v različnih vlogah: Ali En, Primož Pečovnik, Brane Zorman, Peter Barbarič, Aida Kurtovič, Rolando, Jane Weber, Jure Longyka, Jimi Rasta... Znotraj kluba so svoje mesto našli s svojim, povsem avtonomnim večerom še člani Roza Kluba.

Z iztekom osemdesetih pa je bilo tudi znotraj programskih usmeritev kluba vse bolj jasno, da se ostre meje med marginalnim in etabliranim vedno bolj brišejo. Temu primerno se je prilagajal tudi Klub K4, ki je kljub včasih nejasnim in inertnim rešitvam, vedno uspeval ostajati zvest svoji osnovni usmeritvi - ponuditi študentom in mladini nekaj tistega česar drugje ni moč dobiti.

Novejša zgodovina:
Legendarni ljubljanski Klub K4 je v osemnajstih letih, od ustanovitve leta 1989, postal simbol urbane kulture mladih in glasbenega razvoja v Sloveniji, ki predstavlja najnovejša in eksperimentalna glasbena področja. Sloves si je pridobil z entuziastičnim delom programskih in tehničnih sodelavcev ter vseh mladih, ki so vložili svojo kreativni zagon v predstavljanje neetablirane, eksperimentalne, alternativne in tudi kvalitetneje popularne sodobne glasbene kulture. Klub K4 je prostor za progresivne glasbene iskalce iz vrst študentov, inovatorjev in intelektualcev vseh generacij.

Kot producent kulturnega ustvarjanja je klub v času od 1989 naprej nastopal pretežno kot kalilnica in delavnica številnih, tudi nekaterih najboljših, slovenskih didžejev in glasbenikov. Izobraževalna funkcija se kaže tudi na področju razvoja številnih mladih vizualnih umetnikov ter študentov na področju kreativnega dela organizacije, dizajna in odnosov z javnostmi.

Izobraževalno funkcijo in obsežni ter kvalitetni program Kluba K4 je omogočil neprofitni način delovanja, ki omogoča lažji, minimalno finančno oviran, dostop do kulturnih dobrin. Vsa sredstva, pridobljena z dejavnostjo kluba so namenjena bogatenju klubske programske ponudbe. Poslanstvo Kluba K4 na področju kulture, zagotavljanja pogojev za kreativno in koristno preživljanje prostega časa mladih.