Tomaž Humar je alpinistični inštruktor in gorski reševalec. Opravil je preko 1200 vzponov v domačih in tujih gorstvih, od tega preko 50 novih smeri. Prihaja novo obdobje še nepreplezanih himalajskih vrhov, katere je moč preplezati le preko deviških skalnih in ledenih sten. Plezanje v njih postaja nov izziv in obvezen pogoj za najboljše dosežke v Himalaji.

"Vsi moji vzponi in nadaljne priprave so usmerjeni v te najzahtevnejše cilje", pravi Tomaž Humar. Tomaža so v Climbing magazinu izbrali za enega najboljših plezalcev tega stoletja, v naslednji številki pa mu bodo posvetili osred­njo pozornost. Novica ima izredno težo, saj je revija Climbing najmočnejša na svojem področju s sedežem v ZDA, ter povsem potrju­je vse ocene, ki so padle do sedaj. Na ameriški celini je Tomaž očitno prebil led. Smer je ena najtežjih tehničnih preizkušenj na svetu; Tomaž jo je premagal v 14 dnevnem solo vzponu zahvaljujoč njegovi neizmerni volji in vzdržljivosti.

Humar je v solo vzponu v alpskem slogu zmo­gel južno steno in s tem postavil nov mejnik svetovnega alpinizma. Strokovnjaki so načrto­vali, da bo takšen vzpon možen šele v novem tisočletju. Naš alpinist zaradi neugodnih razmer in poškodb sicer ni prišel do vrha gore in dobrih sto metrov pod vrhom, kljub temu pa je z novo smerjo v steni odprl novo razsežnost alpinizma in slovenskemu alpinizmu znovič priboril vodilno mesto v svetu.

To mu je priznal tudi Messner, alpinist ki je v karieri stal na vseh 14. osemtisočakih na svetu, na štirih celo večkrat. Sam se je z južno steno te gore spoprijel leta 1977, a je ostalo le pri poizkusu. Humar je v južni steni Daulagirija premagal 3000 višinskih metrov stene po deviškem terenu, kjer se ni vzpenjal še noben alpinist. Na višini 7300 metrov je nato priplezal na greben in svojo smer, katero je poimenoval po sponzorju Mobitelu, priključil,japonski smeri, ki poteka po grebenu. Na osrednjem delu južne stene je bil Humar prvi, kateremu je uspelo napredovati.

Kamniški alpinist je od 25. oktobra do 4. novembra 2000 preplezal novo "Mobitelovo" smer v izredno težavni, 4000 metrov visoki južni steni šestega osemtisočaka sveta in varno sestopil na severno stran. Premagal je 3000 metrov višinske razlike na spodnjem osred­njem delu stene in nato prečil desno na "japonski greben". Napredoval je do višine cca. 8000 metrov, zaradi močnega vetra, krhkih serakov pa se je obrnil 150 metrov pod vrhom.

"Zavedel sem se, da se pot na vrh ne bo končala dobro. Dhaula mi je prišepnila, da me bo pustila na vrh, a z njega ne več. Dopustila mi je sladkost stene, ne pa vrha", je pojasnil kritične trenutke vzpona Tomaž Humar. "Zaradi vas, ki ste se v tolikšnem številu zbrali tudi na Brniku, nisem izzival usode in se vrnil v življenje. Hvala vsem, ki ste držali pesti, jokali, predvsem pa molili zame. Dhaula me je poklicala in moral sem se odz­vati".

Humarjev prvenstveni solo vzpon v alpskem slogu (brez uporabe dodatnega kisika, fiksnih vrvi, postavljanja taborov), v enem zamahu od dna do vrha po osrednjem delu južne stene, je po oceni vseh, največje dejanje sodobnega alpinizma, kar nam je Slovencem, prišel povedati tudi južnotirolski alpinist Reinhold Messner. Več o samem podvigu lahko izveste na www.humar.com

Pohvale vredno pa je tudi interaktivno sodelo­vanje z gledalci po vsem svetu, saj je stran doživela preko 5.000.000 zadetkov. Vse čestitke Tomaž Humar!!!