Ni še tako dolgo od tega, ko so bile širokopasovne internetne povezave v vsakem gospodinjstvu še znanstvena fantastika. Navdušenci nad različnimi borilnimi športi, smo si takrat teoretično znanje lahko pridobivali iz kakšnih dokumentarcev (po možnosti na Discoveriju), Eurosporta ter govoric poznavalcev ali 'poznavalcev'.

Tako mi je srce kar zaigralo, ko sem daljnega leta 1998 zakoračil v nek amsterdamski Cofee Shop in videl, kako se na velikem platnu predvaja nekaj, kar je sicer najprej spominjalo na 'wrestling', ampak se je kar hitro pokazalo, da je to nekaj bolj brutalnega (in ne zaigranega). Prva borba, knock out po 20 sekundah, razlog: serija močnih udarcev na vse mogoče predele nasprotnikovega telesa. Druga borba je bila prekinjena, ker bi se drugače po vsej verjetnosti končala z zadušitvijo enega od tekmovalcev (izgledalo je, kot da se je eden od borcev onesvestil ampak pred tem dobil nasprotnika v tak prijem, ki ga je samo še zategoval).

Sedaj, osem let kasneje, so širokopasovne internetne povezave del vsakdanjika. Informacije se v različnih oblikah pretakajo na vse konce sveta. Tako je npr. sedaj mogoče precej hitro izvedeti kaj je MMA, kaj UFC, Vale Tudo ... mogoče je tudi izbrskati, da sem takrat v Amsterdamu gledal posnetek finala turnirja UFC – 6, ki se je dogajalo leta 1995. Skoraj zadušeni zmagovalec je še živ in se imenuje Oleg Taktarov, njegov nasprotnik pa David 'Tank' Abbot. V naslovu je veliko kratic, kaj torej pomenijo?

Kaj je MMA?

MMA je kratica za mixed martial arts in se večinoma uporablja kot nadpomenka za različna tekmovanja, oz. načine (športne) borbe, kjer se kombinira borilne tehnike tako 'strikerske' (udarjaške) kot tudi 'graplerske' (grabilne) narave. Če poenostavim – tolčejo se z rokami, nogami se mečejo in valjajo po tleh :). Če pogledamo zgodovino, to v bistvu ni nič novega, taka tekmovanja so imeli že stari Grki. Ampak kljub temu je bila javnost večinoma navajena borilnih tekmovanj, ki so bile omejene ali na udarjanje in brcanje (boks, karate, kick – boks ...) ali pa na metanje, valjanje po tleh, davljenje (različne vrste rokoborbe, judo). Kako se boksar tepe z npr. judoistom se je dalo videti edino v kakšnem filmu b produkcije oz. pri 'wrestlingu'. Skratka samo v fiktivnih uprizoritvah.

Pri razlagi zgodovine ne bi kompliciral. Logično je, da so vse kulture razvijale svoje načine golorokega bojevanja. Nekatere veščine so dosegle visoko stopnjo sistematizacije, druge so se spet pozabile iz nekaterih pa so se razvile športne aktivnosti. Tako so stari Grki na antičnih olimpijskih igrah najprej tekmovali tudi v boksu in rokoborbi, kasneje pa tudi v disciplini, ki se ji je reklo pankration. Pri pankrationu je dejansko res veljalo, no skoraj vse – niso se smeli gristi in niso si smeli iztikati oči.

Približno 2500 let po zadnji antičnih olimpijskih igrah je od pankrationa ostala le še legenda borilni sistemi pa so se različno razvijali prilagajali, mešali, izginjali. Moderna MMA tekmovanja so se razvijala predvsem iz dveh smeri in sicer iz Japonske, ter Brazilije. Sicer ne popolnoma ločeno, ampak dovolj samostojno, da se mi zdi pošteno opisati obe razvojni žarišči, katerih rezultat sta bili dve seriji dogodkov, ki se nekako najbolj povezujeta s pojmom MMA.

Bil sem precej začuden, ko sem prebral, da je razvoj japonskih MMA tekmovanj precej neposredno povezan z japonskim 'wrestlingom' oz. puroreso, kot ga imenujejo (če se kdo sprašuje, zakaj uporabljam izraz 'wrestling' namesto rokoborba, je razlaga preprosta; s tem izrazom označujem 'borilne predstave', kjer so v ZDA nastopali Hulk Hogan, Ultimate Warrior, Mr. Perfect ter drugi junaki naše mladosti). Nekako je bil glavni krivec za to nemški 'wrestler' Karl Gotch, ki je svoj čas dosegel veliko uspehov tudi v pravi (amaterski) rokoborbi. Na japonskem je poučeval številne japonske wrestlerje, ter jih navdušil za bolj realen stil wrestlinga.

Eden izmed Gotchevih učencev, Antonio Inoki, je tako začel organizirati srečanja s številnimi znanimi tujimi borci. Med njimi tudi z boksarsko legendo Muhamedom Alijem. Te boji naj ne bi bili dogovorjeni (na youtube se najde posnetek srečanja z Muhamedom Alijem, iz tega lahko vsak presodi sam).

Vedno več wrestlerjev se je navduševalo nad t.i. shoot fightingom ('shoot' v njihovem žargonu pomeni pravi boj, medtem, ko je 'worked' boj dogovorjen), in 1985 se je pojavila tudi prva organizacija SHOOTO, kmalu za tem, pa še PANCRASE.

V Braziliji so se reči razvijale drugače, sicer spet ne toliko drugače. Spet je imel vpliv tujec (Mitsuyo Mayeda), ki se je že na začetku 20. stoletja iz Japonske preselil v Brazilijo, ter družino Gracie spoznal z borilno veščino, ki jo je imenoval Ju Jitsu. Brata Carlos in Helio sta že leta 1925 odprla prvo akademijo za poučevanje, v nadaljnih desetletjih se je ta borilna zvrst še dodatno razvila in dobila novo ime – Brazilski Jiu Jitsu (BJJ). Helio je slovel po veliko zmagah nad različnimi mojstri borilnih veščin iz celega sveta (od boksarjev, rokoborcev, judoistov), oba pa sta imela veliko otrok (Carlos 21, Helio 5), od katerih se jih je velika večina tudi sama zelo aktivno ukvarjala z BJJ.

Značilnost tega borilnega šport je bilo že od samega začetka to, da je bilo pri njem izjemno veliko poudarka na parterni borbi, ki ni sestavljena zgolj iz različnih zvinov in vzvodov, ampak tudi iz udarjanja. Izkazala se je za precej uporabno v borbah iz enega na enega, saj je bilo mogoče z aplikacijo različnih tehnik izničiti prednosti, ki jih je imel večji in močnejši nasprotnik. Uporabnost je celotna družina (vsak posamezno) s pridoma dokazovala tudi na različnih tekmovanjih tako v BJJ, na t.i. vale tudo (vse velja) tekmovanjih, kjer so se lahko pomerili z borci veščih različnih veščin, od različnih vrst boksa in kickboksa, različnih vrst rokoborbe, karateja, ter še mnogo drugih. Tekmovanja so bila krvava, ampak zelo priljubljena. Družina Gracie pa je pridno delala na promociji tudi na druge načine.

Tako je preko spleta okoliščin Heliov najstarejši sin Rorion dobil priliko, da izpelje svojo domislico – organizacija Vale tudo lige v ZDA. Leta 1993 se je zgodil prvi iz serije dogodkov imenovanih Ultimate Fighting Championship oz. UFC. Zaradi krutosti, ki se je izvajala v osemkotnem kletkastem ringu, so prireditve čez noč postale hit, vendar bile skoraj tudi ukinjene. Tisto kar sem opisal v uvodu so bili prizori iz 6. UFC prireditve po vrsti. Do petnajste so borci začeli nastopati v kategorijah po teži, morali začeti nositi rokavice istočasno pa so se tudi precej zaostrila pravila. Dogodki so tako do leta 2001 izgubili precej ostrine, in od UFC-ja je ostal zgolj še boj, brez mesarskega klanja.

Istočasno se je na japonskem oblikovala še ena organizacija tekmovanj in sicer PRIDE Fighting Championship (PFC). Vse skupaj naj bi se sicer začelo samo kot dogodek ob gostovanju Ricksona Graciea in njegovega dvoboja z japonskim wrestlerjem in MMA-jevcem Nobihukom Takado, vendar je uspeh tega dogodka omogočil, da so se PFC-ji začeli dogajati v rednih intervalih. Uspeh UFC in PFC je spodbudil k nastanku še druge zveze oz. organizatorje MMA dogodkov, nekatere bolj, druge spet manj uspešne. Vedno več, pa se pojavlja tudi poskusov popularizacije bolj amaterskih (čeprav je meja med amaterskim in profesionalnim športnim udejstvovanjem danes precej zabrisana) MMA variant, kot npr. tekmovanja v combat sambu, novem pankrationu (ni isto, kot prej omenjena tekmovanja pankrace) in ne nazadnje tudi v klasičnem (skratka ne brazilskem) jujitsu. Prav tako je tudi zanimivo, kako se počasi spreminja sama tehnika borenja. Vedno bolj se kaže, da je pri borcih zelo pomembno, da se znajo boriti v vseh fazah boja – tako stoje, kot tudi v klinču in na tleh. Če je bilo za 'udarjaške' borce v začetnih dneh precej velik šok, če jih je borec Gracie tipa zvlekel na tla in začel vozlati ter raztegovati pod bolečimi koti, so za nekatere 'graplerske' borce sedaj kar precej velik šok CroCopove močne noge oz. bolj to kako hitro prileti tista leva noga v glavo, takrat, ko jo najmanj pričakuješ.

V tem sestavku sem se trudil čim bolj pregledno razložiti pojav MMA, glede na različne internetne pisne in video vire, ki sem jih uspel pridobiti, ter izpostaviti ključne dejavnike, ki so se mi zdeli pomembni za razvoj MMA kot so sedaj. Možno tudi, da sem se kje zmotil ... v vsakem primeru je internet pravi naslov za nadaljnje raziskovanje te tematike. Tako se npr. v Wikipediji (www.wikipedia.org) najde pravo bogastvo podatkov o zgodovini MMA, UFC, o ključnih osebnostih ... na youtube.com in video.google.com se nahaja precej videoposnetkov, ki tudi z gibljivo sliko ponazorijo napisano besedo. Seveda je pa potem tukaj še veliko specializiranih virov. Od sherdog.com, onthemat.com ter še mnogo drugih.

JFC - Jungle Fight Championship

(opis avtorja: ta članek je bil spisan pred dogodkom JFC Europe)

Zgoraj napisano ni samostoječe besedilo. Je tudi uvod v napoved dogodka, ki se bo 17. decembra zgodil v Ljubljanski Hali Tivoli. Gre se za t.i. Jungle Fight Championship, ki je sicer nova, ampak sodeč po različnih recenzijah, tudi vedno bolj priljubljena serija MMA tekmovanj.

Najbrž gre za edinega iz vrste bolj priljubljenih MMA dogodkov, ki je organiziran v dobrodelne namene. Kakšen je ta dobrodelni namen? Kot že samo ime pove, ima nekaj veze s pragozdom, če smo bolj natančni z amazonskim pragozdom, ki je zaradi širjenja industrije v velikih težavah. Nasilna deforestacija povzroča sušo in ima še druge negativne učinke na splošno stanje v regiji, kot tudi neugodne učinke na spremembe podnebja po celem svetu. Nenazadnje, pa je amazonski gozd tudi eden izmed bolj izrazitih primerkov naravnih lepot.

Mogoče bi marsikdo rekel, da gre za še enega iz vrste prodajnih trikov. Ampak, vedno obstaja ampak. Tako je treba vedeti, da je glavni organizator teh dogodkov Wallid Ismail (na sliki levo), ki prihaja iz brazilske zvezne države Amazonija, ki je približno 98% pokrita s tropskim gozdom. Zaradi tega je imel najbrž možnost tudi iz prve roke videti posledice, ki jih ima uničevanje tropskega gozda za vsakdan domačinov. Torej recimo, da vsaj jaz osebno verjamem, da so njegovi motivi pristni. :)

Če ne date veliko na motive, ampak samo na borilne reference, potem najbrž ni treba dvomiti v njegovo strokovnost. Ismail je tudi kar precej uspešen BJJ borec in ima v svojem portfeliju tudi zmage nad štirimi člani družine Gracie, enkrat je tako zadavil (dobesedno zadavil) tudi samo legendo UFC-ja, Roycea Graciea. Sicer so bila to res BJJ in ne MMA tekmovanja, ampak glede na to, da je družina Gracie eno od pomembnih imen v svetu BJJ to prav gotovo ne zmanjša ugleda teh zmag.

Njegov soorganizator je Antonio Inoki (na sliki desno se gospod Inoki tepe z M. Alijem (vir news.bbc.co.uk). Da to je tisti Inoki, pionir MMA na japonskem, ki se je tepel z Muhamedom Alijem itd... Gospod Inoki je drugače precej dobrodelno naravnan človek. Tako je delil hrano otrokom v Afriki in igral pomembno vlogo pri pogajanjih za izpustitev zajetih japonskih državljanov pred prvo zalivsko vojno. Reševanje Brazilskega tropskega gozda mu je torej precej pisano na kožo :).

Kar se tiče samega dogodka, je ta sedmi po vrsti, prvič pa se dogaja na evropskih tleh. Prvič se je Jungle Fight zgodil leta 2003 v srcu pragozda. Od takrat so nastopili kvalitetni borci, kot pa sem na splošno gledal posnetke, ki sem jih uspel dobiti v roke (oz. na ekran), pa so tudi borbe večinoma na precej visokem nivoju, predvsem zanimive in z veliko dogajanja.

No sam dogodek, ki bo potekal pri nas, bo sestavljen iz 6 borb po eni od variacij MMA pravil, 5 K-1 borb ter ene boksarske. Do danes, ko to pišem, sem uspel izbrskati spodnje podatke o sporedu, opozarjam, da so to kombinirani podatki s strani makoto.si ter iz slovenskega MMA foruma – lahko, da sem jih narobe zložil skupaj, prav tako, pa je zelo verjetno, da lahko pride še do kakšnih sprememb.

MMA borbe:
1. Ronaldo 'Jacare' Souza (Brazilija) – Kassim Annam (Nizozemska)
2. Vladimir Matsuyenko (Rusija) – Ramon Pisciotta (Italija)
3. Alexandre Cacareco (Brazilija) – Steven Cantewell (USA)
4. Jose 'Pele' Landy (Brazilija) – Tony Garcia (Brazilija)
5. Danilo Rodaki (Brazilija) – Amir Rahnavardi (Iran)
6. Fabiano Iha (Brazilija) – Dalibor Anastasov (Slovenija)
7. Assuerio Silva (Brazilija) – Sašo Mučnjak (Hrvaška)
8. Rodrigo Riscado (Brazilija) – Antony Rea (Francija)

K – 1 borbe:
Tukaj bi najprej samo opozoril, da se tukaj ne gre za borbe v MMA stilu, ampak da gre zgolj za rahlo spremenjeno verzijo kickboksa. Spremenjeno je med drugim tudi:

>> dovoljeni so udarci z nogami tudi po nogah
>> prepovedano pretirano držanje in oklepanje nasprotnika

To naredi borbo precej bolj dinamično – zanimivo za nas gledalce. Sicer so večini, ki spremljajo prenose K-1 borb na Eurosportu te reči že jasne, ampak kljub vsemu pa sem bil presenečen, da splošna javnost smatra K -1 za nekaj podobnega kot sta Pride, UFC in ostala MMA tekmovanja.

Borijo se:
1. Leonard Sipolex (Tajska) – Ninić Draženko (BiH)
2. Jasmin (Slovenija) – Jovanović Dragan (Srbija)
3. Daniel Marold (Slovenija) – John Mattnov (USA)
4. Denis Maksut (Slovenija) – Dragan Knapič (BiH)
5. Rok Korošec (Slovenija) – Damir Hasanagič - Hrvaška

Pri boksu pa se bosta pomerila Rok Kramberger iz Slovenije ter Srdan Kjnažević iz Srbije.

Kot sem brskal za podatki o MMA borcih, naj bi bili večinoma precej visoke kvalitete. Tako ima npr. Fabiano Iha za seboj kar lepo količino borb tako na UFC, PRIDE FC, kot tudi še nekaterih drugih dogodkih. Jose 'Pele' Landy je veteran MMA, boril se je (in zmagoval) tudi na International Vale Tudo Championship dogodkih, ki so do svojega konca ohranili svojo brutalnost (oglaševali so z motom: 'Kadar mi rečemo, da ni pravil, se tega tudi držimo!'). Ronaldo 'Jacare' Souza, je v MMA tekmovanjih dokaj novost je imel pa pred tem že zelo lepe uspehe na BJJ tekmovanjih ... če vas zanima več, lahko pač poiščete borce na sherdog.com, določene borbe, pa se nahajajo tudi po raznoraznih zastonjskih agregatorjih videa, kot so npr. GoogleVideo ali Youtube.

Bolj natančne informacije o dogodku samem (predvsem veljaven 'fight card') bodo predvidevam, da objavljene na strani www.makoto.si, ter tudi na forum.mma.si ... v vsakem primeru, pa vas bomo o novicah kar se tiče tega res adrenalinskega dogodka obveščali na spletni strani Adrenalin.si ;)