Ski kros je v Ameriki pihnil že osem svečk, v Evropi šest, pri nas pa dve. To je smučanje prostega sloga (free style) in spada pod akrobatsko smučanje, kjer srečamo različne discipline kot npr. grbine, half- pipe, hot dog, big air, ki jih prakticirajo že deskarski privrženci, le da so tu še bolj atraktivni, višji in daljši skoki.

Pod FIS organizacijo so tekme za svetovni pokal že drugo leto, lani so bile tri letos, pa je načrtovanih že devet. Drugo leto bo svetovno prvenstvo na Finskem, leta 2006 v Torinu, pa bo ski kros demonstacijska panoga na OI. Tekme večinoma potekajo hkrati z drugimi disciplinami. Vse skupaj je velik atraktiven dogodek. Pri nas so zdužili moči deskarji in smučarji ski krosisti, lani je bilo izvedeno tudi skupno državno prvenstvo, letos pa je v načrtu še šest tekem.

Tekma poteka v dveh dneh. Prvi dan so kvalifikacije, na katerih vsak posamezno doseže svoj čas. V nadaljevanje se npr. na svetovnem pokalu uvrsti 32 fantov in 16 punc. Po štiri »vštric« se spustijo po progi, široki od 2-5 m. Prva dva napredujeta v naslednji krog in tako naprej do velikega (1-4), oziroma malega (5-8) finala. Prvih osem prejme denarne nagrade. Obstajajo pa še tekme Saab Salamon, kjer je razlika ta, da se po progi spusti šest tekmovalcev, nadaljujejo pa trije. Tekmovanja se razlikujejo le v organizatorjih in sponzorjih, sicer pa na vseh tekmah srečuješ iste tekmovalce, večinoma bivše alpince. Proga mora imeti elemente brez katerih ski krosa nebi bilo, to so t.i. kamele, dolgi pukli, ki jih tekmovalec preskoči ali obide, zavoji, kot pri bob stezi...Skoki so dolgi od 25-30 metrov v višino pa 5. Namerni stik med tekmovalci je kaznovan z diskvalifikacijo, razen če se to zgodi med izgubo ravnotežja. Zmaga torej še vedno tisti, ki prvi prevozi ciljno črto.

Kje je ostal tisti prvotni smisel, zabava, pa ne amaterska, govorim o profesionalni zabavi. Kje? Imela sem neverjetno srečo in ju srečala, ne ravno po naključju, nekje v bližini BTC-ja. Prav tam kjer vse vpije: »Kupi me, kupi me.«, sem bila priča, da se zbuja ofenziva proti športu, v katerem prevzema glavno vlogo denar. Pa da ne bo pomote, BTC nima prav nič s tem, samo tam sem se dobila na kavi s Primožem in Sašo, in okolje mi je dalo inspiracijo za ta začetek. Torej Primož Vrhovnik, mož večih nazivov: selektor, tekmovalec, serviser, organizator in 19-letna Saša Farič, zmagovalka prve tekme letošnjega svetovnega pokala v ski krosu. Zvezdi ski krosa. Bolj natančno dva vagabunda, potepuha, klateža. Ki sta jo, zaradi ozkosti alpskega smučanja mahnila, v veliko bolj zabavno, pa nič manj resno alternativo. Saša je pred dvema letoma dejala, da so njen cilj olimpijske igre. Lani je zapustila C reprezentanco in se odločila, da bo cilje poiskala kje drugje. Ni šlo, Primož jo je povabil v svojo skupino SX Vagabund, katere člani so še Nina, Jan, Jure, Tadej in tako so postale danes sanje o olimpijskih igrah še veliko bolj realne.

Kaj je največja umetnost ski krosa?
Saša: »Odmisliti je treba kaj se dogaja okoli tebe, se primerno izognit in imet v glavi, da moraš najhitreje do cilja. Če si prvi, lahko sam usmerjaš, sicer pa je pred tabo oblak snega, palice vsepovsod, bližnje srečanje s tujo smučko, na eni od prejšnjih tekem mi je ena priletela v nogo. Veliko je odvisno tudi od sreče.«

Koliko pa je bilo sreče v tvoji zmagi?
S: »Sigurno veliko, tri pred mano so se zaletele, jaz pa sem prišla iz ozadja in dobesedno skočila v cilj. Vendar je to tudi ta umetnost, da se izogneš vsem preprekam. Sicer pa še danes ne dojemam čisto točno kaj se je zgodilo. Imela sem res dobre starte, kar je v tem športu tudi zelo pomembno. Start ni običajen, kot pri alpskem smučanju, temveč bolj podoben deskarskemu. Torej, že uvrstitev v finale (po 8. času kvalifikacij in zmagah v vseh treh nastopih na izpadanje) je bila zame veliko, zmage res nisem pričakovala.«

Skok v cilj praviš, kakšne atrakcije še vse vsebuje ta šport?
S: »To je dogodek na snegu, atrakcija, ki privablja občinstvo. Vrti se glasba, včasih tudi živi bendi, na platnih so posnetki kakšnih drugih tekem, tam skačejo tudi čez vodo, ob prihodu zmagovalca na cilj pa poči ognjemet. Noro. Vzdušje je zelo prijetno, moda oblačenja je drugačna, bolj v boardarskem slogu, predvsem pa so organizatorji mlajši ljudje, ki imajo morda malo več posluha. Nam je pomembno, da uživamo na snegu, ker je lepo, ker radi smučamo, okusimo tekmovalno napetost, žuramo (raje ne omenjam žura po tekmi) in poslušamo dobro glasbo.

Kaj pa je dobra glasba?
S: »Vse kar se dobro sliši.«

Kaj pa vaš odnos do boardarjev?
Primož: »Predvsem jih je zanimivo gledat. Sicer pa imamo veliko tekem skupaj, se družimo in si medsebojno pomagamo, tu ni nikakršnega boja oz. antipatij.«

Zamenjala pa ne bi?
P: »Z novimi smučmi pa lahko delaš isto, kot z boardom, razne trike, skakanje, kar se prej ni dalo. Zato še vedno prisegam na smuči.«

S: »Sem že probala, pa nisem daleč prišla.«

Kako si premagala strah, gre namreč za skoke dolge 25 in visoke 5m?
S: »Moram reči, da sem se v smuku veliko bolj bala. Na začetku se tudi tukaj nisem upala spustiti, začeli smo počasi na manjših skakalnicah in potem na velikih, ampak, ko ugotoviš kako je treba, je super, potem samo še večaš brzino… Sicer pa me je bolj strah, če proge niso urejene. Najbolj pa je nevarno, če ne znaš, potrebno je znanje prave tehnike. Mi smo trenirali prav to tehniko z Vanjo Matijevcem, ki je strokovnjak na tem področju.«

Kaj pa poletni treningi?
S: »To je bilo prav zabavno, trenirali smo v Šmartinskem jezeru v Celju, kjer imajo big air in smo skakali v vodo, v potapljaški obleki z life jacketom in vso potrebno opremo, smuči, pancarji. Nič se ne bojiš, ker veš, da boš padel v vodo. Sicer pa je zelo pomemben psihični trening. Za 4 vožnje po minuto je potrebna tudi maratonska vzdržljivost. Pozimi bomo trenirali na progah pred tekmo, ker sicer ni ravno primernih prog. Najboljše so v Švici in Franciji.«

Si kdaj želiš, da bi se vrnila v alpsko smučanje?
S: »Včasih me prime, da bi odvozila kakšno progo, sicer pa me ne vleče nazaj, trenutno mi je bolj všeč. Nastopali bomo tudi na državnem (alpskem) prvenstvu, torej še vedno obstaja vrnitev, za vsakogar izmed nas.«

Ima zmaga v alpskem smučanju večjo težo?
S: »Zaenkrat verjetno še, vendar mislim, da se te razlike zmanjšujejo.«

Kakšna je Saša sicer?
S: »Leteča, povsod me je veliko.