Jože Gosenca, poba, ki se je pri šestnajstih odločil, da bo letel, in ki že dvanajst let z zmajem jadra nad Slovenskim in tujim ozemljem, sprva tekmovalec, sedaj le rekreativec, o tem športu pravi takole: »Zmajarstvo ni kot hokej, je bolj kot umetnostno drsanje. Jaz se zanj nisem odločil, ker bi hotel nek adrenalinski šport, ampak sem preprosto želel leteti.

Zame je to izredno lep šport. Pri jadralnem zmajarstvu izrabljaš zračne tokove, s katerimi se dvigaš in jadraš nad slemeni. Povprečne hitrosti so od trideset do petdeset kilometrov na uro, maksimum je pri devetdesetih, stotih kilometrih, ki se jih dosega s tekmovalnim zmajem. Ko si v zraku, je vedno potrebno nekaj počet, spremljat veter, sledit cilju, tako da nikoli nisi na zmaju popolnoma sproščen; nikoli se ne prepustiš vetru, da bi te sam nesel naokoli. Obstaja tudi peščica akrobatskih zmajarjev, ki v zraku delajo lupinge, vendar je takega zmaja potrebno narediti sam, ker jih serijsko ne izdelujejo.«

1. Kakšni so bili tvoji začetki; kdo in kaj te je pritegnilo k temu športu?
Pri šestnajstih letih sem se preprosto odločil, da bom letel z zmajem, imel sem fiksno idejo, čeprav zmaja do takrat niti videl še nisem. Kolega mi je podaril zmaja in tako sem se jadranja sprva poskušal naučiti sam. Po hitrem postopku sem si presekal glavo, a to je bila tudi edina poškodba v vseh dvanajstih letih letenja. Po tem »karambolu« sem se vpisal v tečaj, ki je trajal en mesec; prvi teden smo šli na mali hribček in s šolskim zmajem tekli naokoli, tako da smo pridobili ravnotežje in občutek. Spuščali smo se iz vedno višjih in višjih hribčkov in tako smo počasi začeli leteti.

2. Kako je izgledal tvoj prvi polet?
Tisti prvi poizkusi sploh niso bili pravi poleti. Bolj so bili spusti, ki so trajali minuto ali dve. Se je pa v teh letih nabralo kar nekaj hecnih pripetljajev.

Na primer: letel sem na primorskem, jadral sem proti Nanosu, bilo je lepo, nasploh sem zelo užival. Na pobočju Nanosa sem zagledal gamsa in se odločil, da ga bom slikal (med poleti imam fotoaparat vedno pri sebi). Ko sem zajadral nad njim, ga nenadoma nisem več videl, nakar se je spet pokazal, ko sem se malce oddaljil. Nato sem ugotovil, da je gams narisan na leseno ploščo in so ga tja postavili lovci; ravno zato ga iz tlorisa nisem videl.

Največja kriza se mi je pripetila na Predevropskem prvenstvu. Iz Krvavca smo leteli proti Jesenicam. Letel sem v skupini najboljših; čeprav sem imel slabšega zmaja sem imel to prednost, da sem se z njim hitreje dvigal. Niso mi ušli zaradi nizkih baz oblakov. Z nekim Nemcem sva ujela termiko in se dvignila kakih dvesto metrov nad ostalimi. On je uspel obrniti tekmovalno točko v soteski v smeri Stola, jaz pa sem izgubil precej višine. Nevarno sem se bližal tlom, za pristanek pa sem imel samo tri možnosti: kamnolom, drevesa ali jezero. Jezero se morda sliši kar privlačno, vendar so v nemški raziskavi ugotovili, da kar 80% zmajarjev pri pristanku v jezeru utone, saj se ne uspejo pravočasno odpeti. Jaz sem v zadnjem trenutku zagledal malo smučišče in tam zasilno pristal na zelo strmi klančini. Ostali tekmovalci so mi nato na cilju čestitali za »ponovno rojstvo«.

3. Kaj je zdaj tisti vrhunec tega športa; kaj je tisto, kar ti je pri vsem skupaj najbolj všeč, ti nudi največji užitek?
Skozi celoten razvoj so se pojavljali določeni občutki, ki so mi bili najboljši. Ko sem bil prvič dve uri v zraku ali ko sem se prvič dvignil nad dolino in letel čez greben ter se mi je odprl prelep razgled; ko zagledaš Triglav, Bovec, Sočo.

Vedno ko si postaviš nek cilj, bodisi na tekmovanju ali na rekreativnem poletu, in ga nato dosežeš, si presrečen.

4. Koliko pa povprečno traja polet?
V zadnjih letih je bilo moje povprečje ena ura in pol. Maksimalno sem letel pet ur, minimalno pa dve minuti, ha, ha.

5. Katere so najbolj priljubljene lokacije v Sloveniji?
To so Tolmin, Kovk nad Ajdovščino in Krvavec. Moj najljubši je Tolmin, saj je tam sigurno najlepša pokrajina.

6. Najverjetneje je potrebno veliko znanja o termiki, opremi, situacijah in podobnem; kaj in koliko moraš vedeti, da lahko sam poletiš?
Za samo rekreativno letenje moraš imeti kakšnih 5% tistega znanja, ki ga ima tekmovalec; predvsem o nevarnostih in smeri vetra – kako mora pihat, da lahko poletiš iz določenega hriba. Za nek napredek in za dosego daljših, boljših poletov moraš sam študirat naprej in se učit.

7. Ali kdaj jadraš s ptiči?
Seveda. Oni veliko boljše ocenijo termiko, tako da je v veliko pomoč, če jim slediš in jih posnemaš. V Tolminu sem enkrat letel z beloglavim jastrebom – skupaj sva se dvigala. Ko sva bila kakih petdeset metrov vsaksebi je potegnil ven svojo golo glavo in si začudeno ogledoval, kaj za vraga delam tam gori.

8. Kakšne so nevarnosti pri tem športu?
Ta šport je slab prizvok dobil pred okoli tridesetimi leti, ko so se ljudje množično pobijali zaradi slabe opreme in predvsem premalo znanja. Res je, da je to šport v neki zreli fazi, saj je vsaka nevarnost človeškega faktorja. Majhna nepravilnost ima lahko precej hude posledice zato moraš biti o vsem 100%. Pred startom moraš ocenit vreme in svoje sposobnosti. Nikoli se ne bo zgodilo, da bi te obrnilo ali ujelo v vrtinec kar tako, brez da bi ti sam storil kakšno napako. Nevarnosti zaradi loma opreme pa v zadnjem času ni, saj je ta že zelo kvalitetna.

9. Kakšna je oprema in kakšni so stroški zanjo?
Poznamo šolske, rekreativne in tekmovalne zmaje. V principu imajo vsi enake elemente: platno, ogrodje iz aluminijastih cevi in jeklenice (zajle). Jadralec leti v jadralni vreči, privezan je na težišče zmaja v rokah pa drži trikotnik – nekakšen volan. Ta ima na vsaki strani tri zajle s katerimi je povezan s kljunom, krilom in repom. Vsak zmajar ima tudi rezervno in zaviralno padalo.

Začetna rabljena oprema stane od sto dvajset tisoč naprej, medtem ko tekmovalni zmaji stanejo med štiri in osem tisoč evrov. V Sloveniji so zmaji precej cenejši, kot na primer v Avstriji. Najbolj uspešni izdelovalki zmajev sta avstralska firma Moys in ukrajinska Aeros.

10. Obstaja pa tudi neka posebna vrsta zmajev kajne?
Ja, to so trdokrilci, ki so bolj vitki, veliko dražji, prvi rob krila pa je iz trde snovi. Ti zmaji so hitrejši in imajo boljšo fineso. Kontroliramo jih s premikom težišča in z aerodinamičnim vodenjem (dvigovanjem zakrilc), medtem, ko navadnega zmaja vodimo le s premikom težišča. V Sloveniji so trije ali štirje taki trdokrilci.

11. Kaj bi svetoval nekemu začetniku; nekomu ki bi letel, pa ne ve, kako in kaj?
Pred tečajem naj ne kupuje nobene opreme in obvezno naj se vpiše na tečaj. Od tam naprej mu bo svetoval inštruktor. Po pravilih se lahko pri šestnajstih letih vpišeš na tečaj s pisnim potrdilom staršev, po 18. letu teh omejitev ni. Po opravljenem tečaju in desetih urah samostojnega letenja lahko opravljaš izpit.

12. Lahko rečeš, da je ta šport adrenalinski šport; kako ti gledaš na to?
Moje mnenje je, da so izraz »adrenalinski športi« iznašli, da bi pritegnili širše množice, iz tega so pač naredili »biznis«. Skok v tandemu ali bungie jumping zame nista prava adrenalinska športa; tam ni nikakršne nevarnosti, nič se ti pravzaprav ne more zgoditi, poleg tega pa ti osebno nimaš nobene kontrole.

Mi, ki se ukvarjamo s takimi športi, nase ne gledamo kot na adrenalinske športnike, jaz na jadralno zmajarstvo sploh ne gledam kot na adrenalinski šport. Meni je izziv, da sam rešim situacijo, da imam kontrolo.

13. Kakšne so lastnosti dobrega zmajarja?
V zmajarstvu imaš zelo različne tipe ljudi; med prvi dvajsetimi zmajarji na svetu najdeš hipije, odpadnike in družinske očete s štirimi otroki. Večinoma so to ljudje, ki malo izstopajo iz družbe, imajo željo po letenju in se s tem dokazujejo sebi in drugim. V skupnem so to dobri, pošteni in trmasti ljudje.

14. Zakaj se z leti znižuje število zmajarjev?
Gre predvsem za poplavo drugih tako imenovanih »adrenalinskih športov«, padalstva, jadralnega padalstva. Ti so cenejši in bolj enostavni. Medtem ko razstavljen zmaj meri šest metrov v dolžino in tehta trideset kil, ter se ga lahko prevaža le na strehi avtomobila, je padalo spravljeno v nahrbtnik, kar je veliko bolj priročno. Temu navkljub menim, da jadralno zmajarstvo ne bo nikoli izumrlo, saj se vedno najdejo entuziasti, ki so zaljubljeni v ta šport in ga držijo pokonci.

15. Zmaj proti padalu; kakšne so razlike in kakšne skupne značilnosti?
Oba izrabljata termične zakone za jadranje. Z zmajem je vzlet lažji, medtem ko je s padalom pristanek veliko bolj enostaven. Pri padalstvu začetniki potrebujejo manj znanja za v zrak, saj je upravljanje lažje. Velika prednost zmaja je v tem, da ti turbulenca ne more zmečkati platna, saj ima le to ogrodje.

16. Kako je s tem športom v Sloveniji; koliko je zmajarjev, ali obstajajo klubi? Kje v tujini je najbolj razvit?
V Sloveniji obstaja kakšnih pet, šest klubov: primorski, štajerski, ljubljanski, gorenjski, Šentrupert in Šentjernej. Jadralnih zmajarjev je v Sloveniji okoli petdeset, na tekmovanja jih hodi približno petnajst.

Šport je razvit povsod, kjer so gore. Tekmovalci so večinoma iz Evrope, Amerike in Avstralije. Lanskoletni svetovni prvak je bil na primer Ukrajinec.

17. Obstajajo kakšna zanimiva tekmovanja?
Posebnost so vsekakor OLC (cross country) tekmovanja, ki potekajo preko interneta. Vsak tekmovalec si sam postavi nek cilj, neko pot, ki jo mora preletet. Orientira se z GPS-om in po pristanku na internetu objavi svoj GPS track. Računalniški program tega ovrednoti s točkami, v skupnem seštevku se šteje šest najboljših poletov. Tekma poteka preko interneta in je v svetovnem merilu.

18. Kaj pa Slovenci in tekmovanja?
Naš najboljši zmajar je Primož Gričar, ki je osvojil tretje mesto na Evropskem prvenstvu na Hrvaškem. Je sigurno med prvimi desetimi zmajarji na svetu.

Eden izmed najboljših Slovenskih zmajarjev, Stanislav Galovac, pa bo letos pozimi poskušal podreti svetovni rekord v preletu v ravni črti. Ta sedaj znaša sedemsto kilometrov, da mu bo podvig uspel, pa mora ta rezultat izboljšati za 3%. Rekord bo poskušal postaviti v J Afriki, saj so za tak let potrebni zelo specifični pogoji; zrak mora biti zelo suh, saj tako lahko dosežeš večjo višino, celo pot pa moraš leteti z vetrom. Sedanji rekord ima Nemec Manfred Ruhmer, ki ga je v devet urnem letu postavil v Owens Valley-u v Združenih državah Amerike.

Aktualne novice, dogodke, tečaje in ostale stvari povezane z jadralnim zmajarstvom najdete na:

www.sffa.si
www.lzs-zveza.si/jpz/jadralno-zmajarstvo/default.asp
http://en.wikipedia.org/wiki/Hanggliding
http://www.ellefsen.net/
http://www.hanggliding.org/